Bičanje

Bičanje pogosto simbolizira sadomazohistično spolno igro.

V skoraj vseh kulturah po svetu se je bičanje stoletja uporabljalo kot kazen za neposlušnost ali zločin, v nekaterih državah pa se izvaja še danes.

Skoraj vedno zvezano, golo telo kaznovanega se pretepe z vnaprej določenim številom udarcev z bičem. Odvisno od jakosti udarcev se na zgornji plasti tkiva pojavijo krvave rane in raztrganine. Udarci so izredno boleči in na koži pogosto pustijo globoke brazgotine. Močni udarci lahko povzročijo smrt.

V sceni BDSM seveda ni v ospredju resna poškodba bičane osebe, temveč erotična različica bičanja. Suženj doživlja bičanje s strani domin ali gospodarja kot kazen ali disciplinski ukrep.

Z bičem se pogosto udarja po zadnjici ali hrbtu.

Da bi se izognili nenamernim poškodbam, se je treba naučiti pravilne tehnike bičanja.

Nikoli se ne sme udarjati po delih telesa, kot so ledvice. Nerodne akcije bičanja, ki jih izvajajo neusposobljeni dominatorji v trgovini z dominacijo, pogosto vodijo do abortusov in poškodb sužnja.

Na žalost so današnji dominatri v industriji še slabše usposobljeni kot kdaj koli prej. Za sužnje s takšnimi fantazijami je dobro, da se pred začetkom seanse pozanimajo o dominiktorjevem znanju.

Bičanje v sadomazohističnem kontekstu se spreminja od igrivega do surovega, odvisno od igralčevega razpoloženja. Bičajo se lahko tako sužnji kot sužnje. Uporabljeni bič je lahko izdelan iz različnih materialov, na splošno pa je bič seveda sinonim za sadomazohistično igro.